Thursday, June 11, 2009

ბმულები

youtube video

facebook - mikamika.ma@gmail.com

flickr - http://www.flickr.com/photos/wireful/64063276/

flora

i. WavWavaZis saxelmwifo universiteti
mecnierebaTa da xelovnebis fakulteti
I kursis studenti
galogre magda





flora
samkurnalo da wiwvovani mcenareebi




xelmZ. i. gorgiSeli














Tbilisi
2009











Sinaarsi
1.Sesavali ------------------------------------1 gv.
2.samkurnalo mcenareebi---------------2gv
3.wiwvovani mcanareebi------------------4gv.
4.daskvna-----------------------------------------5 gv
5.gamoyenebuli literatura---------6gv.












Cveni qveyana mdidaria velurad mozard samkurnalo mcenareebiT, romelTa Segroveba _ damzadeba siZneles ar warmoadgens. yvela samkurnalo mcenare erT an ramdenime saxis moqmed nivTierebas Seivavs. is moipoveba mTel mcenareSi an mis romelime calkeul nawilSi. samkurnalo mcanareebis specifikuri Taviseburebebi, maTi rTuli da nairgvari qimiuri Semadgenloba da samkurnalo vargisianoba mniSvnelovnad damokidebulia aramarto mcenaris saxeobaze, aramed maTi gavrcelebis adgilmdebareobaze, Segrovebis drosa da xerxze, samkurnalo mcenareTa gamoSroba _ Senaxvaze da sxva. samkurnalod gamosadegi mcenaris Segroveba unda moxdes mzian amindSi. samkurnalo mcenareebs aSroben sruliad daCrdilul adgilas, pirdapir mzeze gaSroba dauSvebelia, vinaidan mzis sxivebis moqmedebiT mcenare kargavs naturalur fersa da samkurnalo Tvisebebs. samkurnalo mcenareebisadmi interesi ukanasknel wlebSi gaaZliera im faqtma, rom zogierT sinTezur samkurnalo preparats maRal samkurnalo efeqtTan erTad saxifaTo Tvisebebic gaaCndaT, romelTa acilebis cdebma didi sazrunavi gauCina praqtikosssa Tu mecnierebs. medicinaSi cnobilia is faqti, rom mcenareuli samkurnalo saSualebebi, sinTezurTan SedarebiT, xSirad ufro rbilad moqmedia. medicinis gamocdilebiT, eqimebis mier dadgenil iqna mcenareebis: abzindas, berulas, Jolos, cacxvis yvavilis, lencofas, fSatis, xarisCliqas, tyis CitisTvalas, jadvaris da sxva mravali samkurnalo balaxis efeqturi samkurnalo Tvisebebi; medicinaSi gamoyenebuli mcenareebis didi nawili, swored xalxuri medicinidanaa aRebiuli.
samkurnalo mcenareebidan aRsaniSnavia _ abzinda, rTulyvavilovanTa ojaxidan. datotvil mTavarRerZTa fesviani xSiri, vercxlisferi bususebiT dafaruli, 50-100sm. simaRlis mravalwliani mcenarea. Tesli seqtember-oqtomberSi mwifdeba. mcenare yvavilobs ivlis-agvistoSi. igi izrdeba tyis zonis riteralur adgilebSi, tyispireTSi, gzebis piras. abzinda gavrcelebulia afxazeTSi, svaneTSi, samegreloSi, samx oseTSi, qarTlSi, mTiuleTSi, TuS-fSav-xevsureTSi, TrialeTSi, javaxeTSi, mesxeTSi. foTlebsa da veneraciuli totebis kenweroebSi napovnia 2%-mde eTerzeTebi, glikozidebi, abzindini, laqtonebi, shonimebi, kaliumis marilebi. abzinda momnelebeli sistemis, jirkvlebis funqciebis stimulirebas iwvevs, aZlierebs naRvlis, pankreatuli da kuWis wvenis sekrecias.
fSatic erT-erTi samkurnalo mcenarea, romelic fSatisebrTa ojaxSi Sedis. vercxlisfer-moTeTro ylortebiani da foTlebiani buCqi an dabali xea, 3-7 m simaRlis. totebsa da ylortebze qerqi mowiTalo an muqi mura ferisaa. yvavis maiss-ivnisSi, nayofebi seqtember-oqtomberSi mwifdeba. fSati Cveulebriv Walis mcenarea da nestian adgilebSi izrdeba, magram amave dros did simSralesac itans. mravldeba TesliT, kalmiT. fSatis nayofs Wamen rogorc umad, aseve misi fqviliT amdidreben puris fqvils. igi Taflovani mcenarea da rac mTavaria efeqturad wmends haers mavne gazebisagan.
qacvic fSatisebrTa ojaxs ekuTvnis. igi xSirtotebiani xe an buCqia, 4-5m. simaRlis. qacvis nayofi mrgvalia, narinjisferi, wvniani, 0,8-1sm. sigrZis. yvavis april-maisSi. nayofi agvisto-oqtombris ganmavlobaSi mwifdeba. gvxvdeba WalebSi, mSral ferdobebze, magram Cveulebriv nestiani adgilebis mcenarea. nayofi SesaniSnavi polivitaminuri nedleulia. Seicavs B1,B2, B6, E, karotins da vitamin F-s. nayofisgan 12 %-mde cxims xdian, romelic kanis nivTierebaTa cvlas aregulirebs. qacvis zeTs Wrilobebis Sexorcebis da tkivilgamayuCebeli Tviseba aqvs. qacvis zeTi gamWvirvale, mkveTri, narinjisferi siTxea, damaxasiaTebeli suniT da gemoTi.
qristesisxla yayaCosebrTa ojaxSi Sedis. mravalwliani 30-100 sm. simaRlis datotvili mcenarea. Reros an foTlis mowyvetisas mcenares narinjisferi wveni sdis. foTlis segmentebi qvemodan nacrisferi, zemodan mwvane. qristesisxla xSiria naZvnarebSi, da sxva formaciis tyeSi, SedarebiT naklebad gvxvdeba muxnarebSi da baRebSi. medicinaSi qristesisxlas miwis zeda nawilebi ar gmoiyeneba. is gamoiyeneba RviZlisa da naRvlisbuStis samkurnalod. misi preparatebi aferxebs avTvisebiani simvivneebis zrdas. misma arasworma gamoyenebam SeiZleba gamoiwvios mowamvla.
samkurnalo mcenare _ Savi mocxari, xurtkmelisebrTa ojaxSi Sedis. igi 1,5 m-mde simaRlis buCqia, 3-5 nakvTiani surnelovani foTlebiT, romlebic zemodan muqi mwvanea, qvemodan ki ufro mkrTali da bususiani. yvavilebi mowiTalo-ruxia. nayofebi Savia, mrgvali, 1sm-mde diametrSi. yvavis mais-ivnisSi. nayofi ivlis-agvistoSi mwifdeba. Savi mocxaris nayofi Seicavs P,B1,A vitaminebs, aseve gansakuTrebiT mdidaria C vitaminiT. Savi mocxaris nayofebi da foTlebi gamoiyeneba avitaminozis dros. mis nayofs aseve iyeneben anemiisa da xvelebis dros.
SroSana SroSanisebrTa ojaxidanaa. igi 15-30 sm. simaRlis, surnelovani, mravalwliani, fesuriani mcenarea. foTlis sigane 5-10 sm-ia. yvavis april-maisSi, aqvs mZafri surnelebis, TeTri yvavilebi. izrdeba umTavresad tyeebsa da buCqnarebSi. SroSana Sxamiani mcenarea, Znelad misawvdomi saqonlisaTvos. Cvens qveyanaSi yovelwliuarad 200 tonamde SroSanas foTlebsa da yvavilebs amzadeben, rogorc samkurnalo nedleuls. misi foTlebi Seicavs konvaliatoqsins, garda amisa 8 nivTierebas, romelTa gulze zemoqmedebis unari gaaCniaT. foTlebSi moipoveba agreTve anTebis sawinaaRmdego da sisxlZarRvebgamamagrebeli qmedebis nivTierebebi.
StoSi antioqsidantebis Semcveli kenkraa. masSi Zalian bevria C vitamini. is sasargeblo Tvisebebs Tovlis qveSac ki inarCunebs. StoSis unikaluri Tvisebaa, SeaCeros organizmis daberebis procesi. tradiciulad mas Tavis tkivilis, maRali sicxis, suravandis sawinaaRmdego saSualebad iyeneben. garda amisa is araCveulebrivi saSualebaa avitaminozis dros. is uxvad Seicavs peqtims, B jgufis vitaminebs, kaliums, iods, magniums. StoSis wveni kargia gaciebis samkurnalod, mas aqvs sicxis damwevi efeqti, klavs wyurvils, organozmidan gamodevnis toqsinebs, amaRlebs imunitets, aZlierebs kuWisa da pankreasis wvenis gamoyofas. es kenkra aseve xels uSlis baqteriebis gamravlebas, icavs kbilebs kariesisagan, xolo RrZilebs _ anTebiTi procesebisagan.
rac Seexeba wiwvovan mecenareebs, isini moicaven mraval baqterias. aseve wiwvovani tyeebi aferxeben Tovlis dnobas. maTi merqani Zvirfasi nedleulia. maT iyeneben mrewvelobis mraval dargSi. wiwovani mcenareebi warmoqmnian organul nivTierebebs, iTviseben haeridan naxSiroJangs da gamoyofen Jangbads.
wiwovani mecnierebidan aRsaniSnavia soWi, fiWvisebrTa ojaxidan. kavkasiuri soWi simaRlesi 60-70 m-mde aRwevs, diametri ki 2m-mde. misi qerqi erTwlian ylortebze moyviTalo-momwvano an mura mowiTaloa. evropuli soWisgan gansxvavebiT, ylortis kenweroze oTxi kvirti zis. totze wiwvebi ormwkrivadaa ganlagebuli. Ria adgilze soWi 30-40 wlis asakSi iwyebs msxmoiarobas. Tesli seqtember-oqtomberSi mwifdeba. kavkasiuri soWis sicocxlis xangrZlivoba 500 wels aRwevs. sv sidneva (1962) miuTiTebs, rom soWis qafuri samedicino praqtikaSi fardod gamoiyeneba, rogorc centraluri nervuli sistemis aRmgznebi, infeqciuri da sxva daavadebebis dros gulis moqmedebis gamaZlierebeli saSualeba.
aRmosavluri naZvi fiWvisebrTa ojaxs ekuTvnis. is 60-mde xea, diametrSi ki 2m-mde aRwevs. Rero dafarulia nacrisferi qerqiT. aqvs muqi mwvane wiwvebi mTeli ylortis irgvliv. mamrobiTi yvavilebi cilindruli, TavTavisebr Tanayvavilebebadaa Sekrebili aRricxvis qveda nawilSi. mdedrobiTi mowiTalo an mwvane yvavilebi ufro xSirad xis kenwerul nawilSia ylortebis daboloebebze. aRmosavluri naZvi ZiriTadad gavrcelebulia dasavleT da samxreT saqarTveloSi, aseve aRmosavleT saqarTvelos dasavleT raionebSi. kargi zrdiT, zRvis donidan 1500-1700m. simaRleze xasiaTdeba. aRmosavluri naZvi mezofiti jiSia, normalurad teniT uzrunvelyofil, noyier niadagebze izrdeba. naZvis qerqi Seicavs taninebs, romelic gansakuTrebiT bevria zrdaSi CamorCenil xeebis qerqSi. wiwvebi 400 mv.% met C vitamins Seicavs da gamoiyeneba vitominovani koncentratebis dasamzadeblad. naZvis kvirtebis nayens cdian, rogorc saSualebas anTebiTi procesebis samkurnalod da sasunTqi gzebis daavadebebis winaaRmdeg. naZvi Crdilis amtani mcenarea. totebi yovelmxriv dafarulia wiwviT, romelic nemsisebria, TiTo-TiTodaa ganlagebuli da totebze 5-7 wels rCeba. naZvis wiwvebi Seicavs vitamin C-s. naZvi cocxlobs 200-250 wels. igi SesaniSnavi damxmarea gavakontroloT emociebi, filosofiurad ganvewyoT yofiTi problemebis mimarT. nerviul sistemaze damamSvideblad moqmedebs wiwvovani mcenaris surneli. wiwvebis kvamlis baqteriociduli moqmedeba aqvs, gvicavs infeqciuri daavdebebisagan. naZvis saxeobaTagan gansakuTrebul yuradRebas vercxlisferi naZvi iqcevs.
fiWvi saqarTveloSi farTodaa gavrcerlebuli. is izrdeba RorRian niadagze, zogjer ki sal kldeebzec. fiWvs kargad aqvs ganviTarebuli mTavarRerZiani fesvTa sistema. karg pirobebSi fiWvis simaRle aRwevs 30-45 m-s da cocxlobs 350-400 wels. fiWvis axalgazrda tot­ebi dafarulia Ria mwvane feris wiwvebiT. sa­q­ar­TveloSi fiWvis tyeebi mTebSi gvxvdeba, zRvis donidan 600-2000m. simaRleze. Cveu­leb­rivad totze wiwvebi wyvil-wyviladaa ganlagebuli da 2-3 weli Zlebs. fiWvis Tes­li damtvervidan wli­naxevris Semdeg mom­wifdeba, xolo ori wl­is­ Semdeg girCe­bidan gadmocviva. Cveu­lebrivi fiWvis gi­r­Cebi pataraa, sul 4-6 sm sig­rZisaa. fiWvis wiwvebidan iReben sur­ne­lovan zeTs.
wiwvovan da samkurnalo mcenareebs Tanamedrove medicinaSi didi gamoyeneba aqvs. dResdReisobiT es mcenareebi uamravi samkurnalo preparatis SemadgrnlobaSi Sedis.
gamoyenebuli literatura:
1. gogiCaiSvili b.n. _ samkurnalo mcenareebi _ Tb, 1942 _ gv 5-8
2. xidaSeli S., papuniZe v. _ saqarTvelos tyis samkurnalo mcenarebi _ baTumi 1985 _ gv. 4-17, 214-256;
3. korCagina v. _ botanika _ Tb, 1989 _ gv.228-234;
4. klalandaZe n. _ StoSi//mkurnali _ 2009, #4-gv.51;
5. dvali m _ naZvi //mkurnali _ 2009, #26_ gv.49